Lev
Splošne značilnosti
Lev je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 m, rep pa ima dolg 1,1 m. Težek je lahko do 250 kg. Levi so druge največje mačke na svetu, od njih so večji le sibirski tigri. Zaradi goste samčeve grive se med vsemi mačkami samec in samica najbolj razlikujeta. Levi se družijo v družinah (krdelih), ki obvladujejo področje v razdalji do 30 km. Njegova domovina je bila, razen tropskih pragozdov, vsa Afrika, Mala Azija(Anatolija), Arabski polotok ter južna Azija vse do Gangesa. Nekdaj je živel tudi v jugovzhodni Evropi (Grčiji). Včasih je bilo opisanih enajst podvrst današnjih levov. Kasneje so ločili dve podvrsti, in sicer afriškega (Panthera leo leo) in azijskega leva (Panthera leo persica). Danes živi lev v naravnem okolju le še v prostranih afriških savanah in stepah južno od Sahare in na zelo majhnem teritoriju v Indiji. Okoli 500 azijskih levov živi večinoma v naravnem rezervatu Gir na polotoku Kathiawar v državi Gudžarat. V prejšnjem stoletju je ta podvrsta skoraj izumrla, danes pa njihova številčnost ponovno narašča (tudi Ljubljanski živalski vrt ima zdaj par azijskih levov). Leva pogosto imenujemo kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. Grivo imajo samo samci.
Levi živijo na odprtem terenu in so (razen gepardov) edine mačke, ki živijo v skupini. Krdelo šteje okrog 12 članov. Večinoma so to levinje, ki so v sorodu in njihovi mladiči. Večinoma lovijo samice, ki pri pregonu plena medsebojno sodelujejo. Samčeva naloga je, da brani ozemlje svojega krdela pred drugimi levi. Njegovo gromko rjovenje je slišati do 8 kilometrov daleč.
Razmnoževanje
Samotarski samci
Samci azijskih levov so samotarji ali pa se združujejo v manjše skupine. Medsebojne vezi utrjujejo z drgnjenjem z glavami. Skupaj počivajo, lovijo plen, se hranijo ter označujejo in branijo svoj življenjski prostor. Na istem območju živi tudi eno ali več krdel samic. V nasprotju z afriškimi levi, se samci azijskih levov družijo s samicami le v času parjenja med septembrom in januarjem.
Do štirje mladiči v leglu
Parjenje poteka tri do šest dni. V teh dneh se običajno ne hranijo, samo pijejo. Dominantni samci se pogosteje parijo kot podrejeni samci znotraj krdela. Brejost traja okoli 110 dni. V leglu so do štirje mladiči. Samica ima mladiče vsaki dve leti, razen če jih pobijejo odrasli samci ali poginejo zaradi bolezni in poškodb. Mladiči se osamosvojijo stari približno dve leti. Mladi samci zapustijo materino krdelo najkasneje v starosti treh let in živijo nomadsko, dokler ne vzpostavijo svojega ozemlja.
Ključna je igra
Mladiči ob rojstvu tehtajo le en odstotek teže odrasle živali. Pol leta sesajo mleko pri mami, ki občasno podoji tudi mladiče druge samice, s katero je v sorodu. Na varnem med levinjami, v nekakšnem otroškem vrtcu, se mladiči lahko prepustijo igri. Na igriv način merijo moči in vztrajnost ter pridobivajo veščine in lovske spretnosti. V prvem letu pogine približno eden od treh mladičev, od tega večina zaradi agresivnih samcev. Samci, ki naletijo na mladiče, jih skušajo pobiti, saj si tako zagotovijo parjenje s samico in s tem nadaljevanje svojih genov. Tako deluje sorodstvena selekcija, ker levi nimajo naravnih plenilcev. Družina
Zanimivosti
Levi so na rdečem seznamu ogroženih vrst v skupini ranljivih. Pri tem ima glavno vlogo spet človek. Odvzel jim je že veliko ozemlja, prav tako leve pobija za lovne trofeje, zdravilne pripravke in za zaščito živine. Levi so zelo občutljivi za bolezni, ki jih prenašajo klopi. Indijski levi so zelo ogroženi, saj jih je v naravi le še 400. Je pa indijska podvrsta vključena v številne programe živalskih vrtov po vsem svetu za ohranitev.
